Na svetovni ravni se pojavnost hiva zmanjšuje, a je med seksualnimi delavci v številnih okoljih še vedno visoka ali pa narašča. Zakoni, ki urejajo seksualno delo, veljajo za strukturne dejavnike, ki vplivajo na okužbo s hivom, vendar je podatkov na ravni posameznikov, ki bi to povezavo potrdili, malo.
V raziskavi, ki je bila izvedena v državah podsaharske Afrike med letoma 2011 in 2018, so ocenjevali vpliv zakonodaje s področja seksualnega dela in stigme pri povečanju tveganja za okužbo s hivom med seksualnimi delavkami, preučevale pa so tudi mehanizme vpliva stigme na epidemijo hiva v različnih državah podsaharske Afrike. V raziskavi je sodelovalo 7259 seksualnih delavk, iz pridobljenih podatkov pa je bilo razvidno, da so kaznovalni in diskriminatorni zakoni povezani s tveganjem za okužbo s hivom ter da lahko stigma in neprimerna zakonodaja sinergijsko povečujejo tveganja za okužbo s hivom. Ti podatki poudarjajo, da so z dokazi podprte politike o seksualnem delu in spoštovanje človekovih pravic ključnega pomena za učinkovit odziv na hiv.
V Sloveniji so spremembe zakona o seksualnem delu leta 2003 privedle do dekriminalizacije seksualnega dela za stranke in seksualne delavce. Pred tem je bilo seksualno delo obravnavano kot prekršek po Zakonu o prekrških zoper javni red in mir. Od julija 2006 je bil s spremembo ta prekršek črtan iz Zakona o javnem redu in miru. Sedanja zakonodaja kaznuje le vsiljivo ponujanje seksualnih storitev na javnih krajih, če to povzroča moteče, nadležno ali neprijetno vedenje.
Slovenski Kazenski zakonik pa seksualno delo obravnava v okviru dveh kaznivih dejanj: trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije. V obeh primerih se kot kaznivo dejanje šteje izkoriščanje osebe za seksualno delo, ne glede na njeno privolitev. Še posebej hudo je, če je to izkoriščanje usmerjeno proti mladoletnikom ali če je del kriminalne organizacije.
Za več informacij o omenjeni raziskavi obiščite naslednjo povezavo: