Sifilis

Način prenosa sifilisa 

Sifilis se prenaša prek spolnih odnosov, in sicer prek oralnega, analnega in vaginalnega seksa. Možnost prenosa je tudi s poljubljanjem. Do prenosa okužbe pride pri stiku sluznice s čankarjem (razjedo), izpuščajem ali širokimi kondilomi. Čankar se lahko pojavi v ustni votlini, anusu, na penisu ali vagini, izpuščaj kjerkoli na telesu, široki kondilomi pa predvsem v anogenitalnem področju.

Simptomi sifilisa

Kmalu po okužbi

Približno po 3 tednih od okužbe se na mestu vstopa pojavi trda, neboleča razjeda, imenovana čankar. Pojavi se lahko na penisu, na zunanjem spolovilu ženske, v zadnjiku/danki, nožnici/materničnem vratu ali v ustih/na ustnicah, odvisno od spolnega odnosa. Ker čankar ne povzroča nevšečnosti, ga na nevidnih mestih lahko spregledamo.

Približno teden dni po pojavu trdega čankarja se v njegovi bližini pojavijo trde, neboleče bezgavke, od 8 do 9 tednov po okužbi pa otečejo tudi preostale bezgavke. Pojavi se lahko glavobol, povišana temperatura in bolečine v sklepih. Nezdravljena razjeda izgine po treh do šestih tednih, kar pa ne pomeni, da je okužba pozdravljena. 

V sekundarni fazi se pojavi izpuščaj po trupu in okončinah, pogosto se pojavijo še rdečkasto-rjavi izpuščaji na dlaneh in podplatih. Na sluznicah/koži splovila in zadnjika se lahko pojavijo široki kondilomi (Condylomata lata). Kožni izpuščaji (vključno s kondilomi) so kužni, saj se v njih nahajajo bakterije. V 4 do 5 mesecih po okužbi se lahko pojavi izpadanje las, ki je najpogosteje v obliki nekaj milimetrov velikih področji na lasišču, ki ostanejo popolnoma brez las.

Leto po okužbi – latentni sifilis

Po enem letu od okužbe spremembe na koži in sluznicah izginejo in preidejo v klinično mirno obliko (latentni sifilis), ki je najpogostejša oblika poznega sifilisa. Pri polovici bolnikov se čez leta pričnejo pojavljati destruktivne spremembe na koži in/ali notranjih organih. Prihaja do okvar ožilja, srca in živčevja.

Zdravljenje sifilisa 

Zdravljenje poteka z antibiotikom, ki ga predpiše zdravnik oziroma zdravnica. Ozdravljen sifilis ne prinaša zaščite pred ponovno okužbo. 

Testiranje na sifilis

Testirati se je pomembno, tudi če mislite, da niste bili izpostavljeni okužbi in je bil partner videti zdrav. Moškim, ki imajo spolne odnose z moškim, svetujemo redno testiranje na sifilis vsake tri do šest mesecev.

Test lahko zazna prisotnost protiteles na sifilis približno šest do dvanajst tednov po okužbi. V primeru pojava čankarja lahko zdravnik ali zdravnica okužbo ugotovi tudi prej. 

Če ste v preteklosti preboleli sifilis, je testiranje na ponovno okužbo smiselno v zdravstveni ustanovi, kjer so vam sifilis pozdravili. Za dokazovanje ponovne okužbe je namreč potrebno rezultate testiranj primerjati s tistimi ob prejšnjem zdravljenju. 

Okužba lahko mine neopaženo, zato svetujemo redno testiranje.