Hiv

Poznamo dva tipa virusa, HIV-1 in HIV-2, ki ju delimo na več skupin, te pa na podtipe. Medtem ko je HIV-2 večinoma omejen na zahodno Afriko, pa je HIV-1 odgovoren za svetovno pandemijo. V zahodnem svetu, torej tudi v Sloveniji, epidemijo povzroča virus podtipa B, skupine M, tipa HIV-1.

Telesne tekočine

Hiv se nahaja v različnih telesnih tekočinah, zadostna količina virusa za okužbo pa se nahaja v krvi, spermi, predsemenski tekočini, izločkih nožnice in materničnega vratu ter v materinem mleku. Količina virusa v slini (če v njej ni krvi), solzah, seču in znoju je premajhna, da bi lahko povzročila okužbo. 

Kako pride do okužbe?

Hiv se najpogosteje prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi in souporabo pribora za injiciranje drog. Analni in vaginalni spolni odnosi so najpogostejši načini prenosa hiva, tveganje pri ostalih vrstah seksa pa je precej manjše. Da bi prišlo do okužbe, mora v telo vstopiti telesna tekočina z zadostno količino virusa (virusno breme).

Tveganje za prenos hiva je povezano z različnimi dejavniki

  • Okužena oseba mora imeti dovolj veliko količino virusa (virusno breme), 
  • tveganje je odvisno od mesta vstopa virusa v telo – tveganje pri analnem seksu je veliko večje kot pri oralnem,
  • na verjetnost, da bo prišlo do okužbe, vplivajo vrste spolnih praks, genetika, prisotnost ostalih spolno prenosljivih okužb, trajanje seksa, telesne tekočine, ki jim je oseba izpostavljena, itd.

Hiv in aids

Hiv je kratica za humani virus imunske pomanjkljivosti, aids pa za sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti.

Najpogostejša načini okužbe oziroma mesta vstopa virusa v telo so:

  • stik kužne tekočine s sluznico analnega tkiva, saj sluznica ni tako učinkovita ovira kot koža; tudi notranja stran prepucija (kožice na glavici penisa) pa je sluznično tkivo,
  • razjede, rane, raztrganine ali mikroskopske poškodbe na tkivu penisa, rektuma ali ustne votline,
  • neposreden vstop virusa v krvni obtok, npr. souporaba pribora za injiciranje drog predstavlja zelo visoko tveganje za prenos hiva.

Ko virus vstopi v telo, poišče nekatere celice imunskega sistema, na katere se pritrdi in nato vstopi vanje. Ko je virus enkrat v celici, se vgradi v njeno dedno snov, okužba pa postane trajna. Od enega do šest tednov po okužbi se pri 50 % do 90 % oseb pojavijo simptomi okužbe, ki jih imenujemo akutni hiv sindrom oziroma akutni retrovirusni sindrom. Ker so ti simptomi lahko zelo neznačilni, jih marsikdo spregleda.

Okužba s hivom je lahko neopazna, brez simptomov. Zato je pomembno, da se redno testiramo, tudi če se počutimo zdrave.

Pri številnih spolnih praksah tveganja za prenos hiva NI

Mednje sodijo masturbacija (solo ali s partnerjem), poljubljanje in poljubljanje z jezikom, insertivni oralni spolni odnos (fafanje) in analni spolni odnos ob pravilni uporabi kondoma. Tveganja, da bi oseba s hivom, ki se zdravi s protiretrovirusnimi zdravili in ima nezaznavno virusno breme, prenesla okužbo na partnerja, ni.

Kako se hiv ne prenaša

Hiv se ne prenaša z družabnimi stiki in vsakodnevnimi, običajnimi dejavnostmi, pa tudi ne prek stika s predmeti, hrano ali oblačili. Na spodnjem seznamu je naštetih nekaj pogostih vprašanj, ki jih zastavljajo ljudje, zaskrbljeni zaradi možnosti okužbe s hivom. Večina teh vprašanj izvira iz strahu in/ali nevednosti ter nerazumevanja načinov prenosa okužbe.

Hiva ne morete dobiti:

  • z zaužitjem kuhane ali nekuhane hrane, v kateri se nahaja kri,
  • s sterilno iglo v zdravstvenem domu ali bolnišnici,
  • s pikom žuželke (tudi komarja),
  • od živali,
  • s sobivanjem s hiv pozitivno osebo,
  • z vbodom s šivalno iglo,
  • s krvjo, ki pride v kontakt z nepoškodovano kožo,
  • s spermo, ki pride v kontakt z nepoškodovano kožo,
  • s spermo, ki pride v kontakt z zaceljeno rano, tveganje obstaja samo, če rana ni zaceljena,
  • z uporabo jedilnega pribora, krožnikov ali kozarcev, ki jih je uporabljala oseba s hivom,
  • s souporabo pripomočkov za nego nohtov, pincete, mila, brisač …

Kakšni so simptomi akutnega hiv sindroma?

Težave so lahko zelo različne; od blagih, prehladu podobnih znakov z otečenimi bezgavkami, do srednje težkih, podobnih gripi, razvije pa se lahko tudi vnetje možganskih ovojnic itd. Simptomi so lahko podobni simptomom nekaterih drugih spolno prenosljivih okužb. Stres in zaskrbljenost pa lahko povzročita nekatere simptome celo, če do okužbe sploh ni prišlo. Nekako v istem času pride do serokonverzije – pojava protiteles proti hivu.

Če se pojavita samo eden ali dva od navedenih simptomov, po vsej verjetnosti ne gre za akutni hiv sindrom. Navedeni simptomi niti niso zanesljiv način diagnosticiranja okužbe s hivom. Tudi do 50 % oseb, ki se okužijo, nima nobenega od teh simptomov ali pa so ti le blagi. Poleg tega noben od teh simptomov sam po sebi ne pomeni, da ima oseba hiv. Samo če se pri vas hkrati pojavi več simptomov IN ste bili pred kratkim izpostavljeni morebitni okužbi, so ti simptomi LAHKO povezani s hivom.

Obdobje po akutnem hiv sindromu

Simptomi akutnega hiv sindroma postopoma minejo, nato pa nastopi brezsimptomno obdobje okužbe, ki v povprečju traja od 8 do 10 let. Takrat oseba s hivom nima posebnih zdravstvenih težav.

Nekoliko pogostejše so lahko glivične okužbe, določene kožne težave, povečane bezgavke pa lahko ostanejo še iz obdobja akutnega hiv sindroma. Če se v tem obdobju pri posamezni osebi ne odkrije okužbe in ne prične z zdravljenjem, imunski sistem nezadržno propada in postopoma se razvije aids, zato se vse pogosteje pojavljajo številne infekcije in obolenja, ki bi pri zdravih osebah potekali bistveno lažje ali pa se sploh ne bi razvili.

Kožne težave se poslabšajo (izpuščaji, razjede, ponavljajoči se herpes, glivične okužbe ustne votline, spolovila itd.), zelo pogosti so kondilomi (anogenitalne bradavice) zadnjika in spolovila, pojavljajo se atipične pljučnice, hujšanje, driske in rakava obolenja (Kaposijev sarkom, limfomi, rak materničnega vratu itd.), okvare živčevja in v končni fazi popolna shujšanost, napredovanje rakavih obolenj, aids demenca ter na koncu smrt.

Nezdravljen hiv se razvije v aids

Zavedati se moramo, da se posledice okužbe s hivom lahko odrazijo na vseh človekovih organskih sistemih. Pri nezdravljenih osebah se aids v povprečju razvije približno 10 let po okužbi. Okužba s hivom je, žal, še vedno kronično obolenje, ki pa ga z discipliniranim jemanjem zdravil in rednimi zdravniškimi kontrolami osebe s hivom vedno lažje obvladujejo.

Najpogostejši simptomi:

  • utrujenost,
  • povišana telesna temperatura,
  • boleče grlo,
  • rdečkasti kožni izpuščaji,
  • glavobol,
  • izguba teka,
  • bolečine v mišicah in sklepih,
  • driska,
  • povečane bezgavke (po vsem telesu).

Če ne poznaš svojega ali partnerjevega hiv statusa

Če partnerjevega statusa ne poznate, domnevajte, da ima hiv. To velja tudi za vas – če ne poznate svojega statusa, se obnašajte, kot da ste hiv pozitivni. Na ta način sebe in drugih ne boste izpostavljali tveganjem, zaradi katerih boste morda kasneje občutili stisko. Svoj hiv status poznate zgolj, če upoštevate rezultat zadnjega testa in morebitno tvegano obnašanje po tem testu.

Moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, nudimo brezplačno testiranje na hiv, virusa hepatitisa B in C, sifilis ter gonorejo. LINK TESTIRANJE

Pri insertivnem oralnem seksu je tveganje za prenos hiva skoraj nično

Oralni seks je načeloma praksa z nizkim tveganjem za prenos virusa hiv. Povečanje tveganja je lahko odvisno od več dejavnikov. Če ste insertivni partner (tisti, ki mu ga partner fafa), tveganja ni oziroma je skoraj nično. Nekoliko večje je tveganje za receptivnega partnerja, povečujejo pa ga poškodbe sluznice ustne votline.

S slino se hiv ne prenaša. Mogoč pa je prenos drugih spolno prenosljivih okužb.

Vam je v usta prišla sperma ali predsemenska tekočina (precum)?

Če ni, tudi tveganja ni. Včasih pa je težko vedeti, če ste v usta dobili predsemensko tekočino ali precum.

Ustna votlina je načeloma dobro zaščitena pred okužbami, vendar pa ureznine, rane in krvaveče dlesni olajšajo okužbo. Pri večini tveganih oralnih spolnih odnosov tveganje predstavljajo poškodbe v ustni votlini.

Vsaj dve uri pred seksom si ne ščetkajte zob

Težave z dlesnimi so pogoste (ima jih od 10 % do 50 % odraslih) in poškodovane dlesni po ščetkanju ali nitkanju zob so lahko mesto vstopa hiva v telo.

Kondomi preprečijo okužbo s hivom ali drugimi spolno prenosljivimi okužbami, vendar jih za oralni seks uporablja le malokdo. Če ne poznate hiv statusa aktivnega partnerja ali pa je hiv pozitiven z zaznavnim virusnim bremenom, oralni seks z njim predstavlja tveganje, ki je še višje, če imate poškodovano ustno sluznico.

Do 5 % okužb s hivom se zgodi pri oralnem seksu. V teh primerih sta dejavnika tveganja najverjetneje poškodovana ustna votlina IN visoko virusno breme pozitivnega partnerja.

Zahvaljujoč zdravilom dandanes le redki v Sloveniji zbolijo z aidsom, pa tudi ti se običajno pozdravijo. Praviloma gre za tiste osebe, ki se testirajo zelo pozno, navadno leta po okužbi.

Prisotnost ostalih spolno prenosljivih okužb

Prisotnost drugih spolno prenosljivih okužb pri hiv negativnih osebah lahko poveča tveganje za prenos hiva, saj te okužbe aktivirajo imunski sistem, to pa v telesu poveča število tistih krvnih celic, ki jih hiv okužuje, in posledično se poveča možnost, da bo hiv te celice našel. 

Pri okužbi s herpesom, na primer, raven teh celic ostane visoka še tedne zatem, ko izpuščaj izgine. Zato so hiv negativne osebe, ki imajo okužbo s herpesom (tudi če nimajo izpuščajev), bolj dovzetne za okužbo s hivom.

Poleg tega vsaka spolno prenosljiva okužba, ki povzroča razjede ali rane (npr. sifilis, herpes), hivu olajša vstop v telo. Več o spolno prenosljivih okužbah.

Zelo pomembno je redno testiranje na ostale spolno prenosljive okužbe, ne samo na hiv! Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, se lahko brezplačno testirajo na štiri povzročitelje spolno prenosljivih okužb.

Prisotnost drugih spolno prenosljivih okužb povečuje tveganje za prenos hiva.

Zelo pomembno je redno testiranje na ostale spolno prenosljive okužbe, ne samo na hiv!