Diagnoza hiv

Postavljena vam je bila diagnoza hiv. Kaj pa zdaj, kako naprej?

Kaj pa zdaj, kako naprej?

Zelo verjetno je, da ste si zastavili ti vprašanji. In povsem običajno je, če zdaj v vas vrejo različni občutki – jeza, strah, žalost, osamljenost, brezup, krivda. Morda imate občutke otopelosti in ne čutite ničesar. Ali pa čutite olajšanje, če ste že nekaj časa sumili, da bi lahko imeli hiv, zdaj pa poznate svoj status.

Diagnoza hiv ne pomeni konec življenja.

Novica, ki ste jo prejeli, je lahko stresna. V tej rubriki boste prejeli nekaj nasvetov, informacij in pa vzpodbudo za nadaljnje življenje. 

Ne bo vedno enostavno, a zavedati se morate, da lahko danes s hivom živite polno in kakovostno življenje.

Tudi s hivom lahko živite polno in kakovostno življenje

Nobene potrebe ni, da bi vam hiv to preprečil. Mnoge osebe, ki živijo s hivom, za svoje zdravje skrbijo še bolj kot pred diagnozo. Nekatere gredo skozi obdobje prilagajanja novi stvarnosti in ovrednotenja svojih prioritet, a večina jih nadaljuje s svojimi običajnimi obveznostmi in aktivnostmi.

Kako lahko dodatno poskrbim za svoje zdravje?

Naj vam hiv ne prepreči romantičnih ali spolnih odnosov in načrtov za prihodnost

Odziv vsakega posameznika na pozitivno hiv diagnozo je različen. Nekateri se obnašajo, kot da se ni nič zgodilo, drugi poskušajo pridobiti čim več informacij, tretji pa se le stežka soočijo z novo realnostjo. Morda krivite samega sebe. Toda to je povsem nepotrebno – zvračanje krivde nase dejstva, da imate hiv, ne bo prav nič spremenilo, vam pa lahko pošteno zagreni in oteži življenje. S hivom se ljudje ne okužijo, ker bi si to zaslužili – če imate hiv, namreč ne pomeni, da ste zlobni, nemoralni ali neumni.

Telefon za osebe, ki živijo s hivom

Svetovalec vam je prek številke 030 361 280 na voljo za pogovor, podporo in informiranje o hivu. Pošljete lahko tudi SMS sporočilo. Odgovarjamo vsak delovnik, od 10. do 16. ure.

Oglejte si tudi Nasvetnik za vsakdanjo rabo, za osebe s hivom.

Nesmiselno je, da krivite sebe ali drugega

Povsem možno je, da za svojo okužbo krivite drugega. V primeru, da veste, od koga ste dobili hiv, ste lahko na to osebo razumljivo jezni. Toda zavedati se morate, da ta oseba morebiti niti ne ve, da ima hiv. Največ prenosov se zgodi pri tistih, ki ga imajo šele nekaj mesecev in tega niti ne vedo, ali pa so vedeli, a tega niso delili z vami. Morda bi bilo bolje, da bi. Mnogi se bojijo razkritja, zato ker jih je sram ali pa se bojijo zavrnitve. Tako kot je nesmiselno, da za prenos hiva krivite sebe, je nesmiselno tudi, da krivite drugega. Zaščita pri seksu ni le odgovornost enega ali drugega partnerja, temveč obeh oziroma vseh udeleženih v posameznem spolnem odnosu. To imejte v mislih, preden boste sebe ali kogarkoli obtoževali zaradi tega, kar se vam je zgodilo.