Delež oseb, ki živi z neodkritimi okužbami s hivom, hepatitisi ali spolno prenosljivimi okužbami, ali pa diagnozo prejmejo v pozni fazi, ostaja nesprejemljivo visok. V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije je skoraj 17% ljudi, ki živijo s hivom, nediagnosticiranih, pri 51% oseb pa je diagnoza postavljena pozno. 71% ljudi s hepatitisom C in 84% ljudi s hepatitisom B ostaja nediagnosticiranih. Primeri spolno prenesenih okužb se povečujejo v Evropi. Te številke kažejo, da testirni programi niso dovolj učinkoviti in jih je treba izboljšati. To ima resne posledice za zdravje ljudi, za tveganje nadaljnjega prenosa in za zdravstvene stroške, povezane z zdravljenjem zapletov zaradi nezdravljenih okužb.
Prizadevanja za povečanje testiranj na hiv, virusne hepatitise in spolno prenesene okužbe so potrebna za zagotovitev boljše pokritosti zdravljenja in preprečevanja ter za dosego globalnih zdravstvenih ciljev: 95 % ljudi, ki živijo s hivom, in 90 % ljudi z virusom hepatitisa B in C, mora do leta 2030 vedeti za svoj status.
Zdravstveni delavci lahko odigrajo ključno vlogo pri prispevanju k doseganju teh ciljev z zagotavljanjem povečanega in integriranega testiranja in zdravljenja za hiv, virusne hepatitise in spolno prenesene okužbe.
Stigma, povezana s temi okužbami, in s ključnimi populacijami, ki so najbolj prizadete, deluje kot glavna ovira za testiranje, saj ljudi odvrača od testiranja zaradi strahu pred stigmatizacijo, povzroča pa tudi zadržanost in nelagodje pri zdravstvenih delavcih, pri katerih je zaradi stigme manj verjetno, da bodo pacientom predlagali testiranje.
Nedavna raziskava o stigmi povezani s hiv v zdravstvenih ustanovah, ki so jo izvedli Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropsko klinično združenje za aids (EACS) je pokazala, da ima velik delež zdravstvenih delavcev pomisleke glede zagotavljanja oskrbe določenim ključnim populacijam z visokim tveganjem za prenos hiva. Raziskava je dokumentirala tudi vrzeli v znanju o hivu, ki vodijo do stigme, pomanjkanje ozaveščenosti o (ali upoštevanje) protidiskriminacijskih politik ter nujno potrebo po ciljno usmerjenih intervencijah za zmanjšanje stigme in diskriminacije.
Smernice ECDC za integrirano testiranje na hiv in virusne hepatitise opredeljujejo naslednja priporočila za testiranje v zdravstvenih ustanovah:
testiranje na hiv naj se ponudi vsem osebam z indikatorsko boleznijo ali določenimi simptomi, ki bi lahko bili povezani s hivom.
ponudite integrirano testiranje na hiv, hepatitis in spolno prenesene okužbe v klinikah za spolno zdravje, splošnih ambulantah, bolnišnicah, nujnih službah, zaporih in centrih za zdravljenje odvisnosti od drog.
predlagajte testiranje in ne čakajte, da ga ljudje zahtevajo sami. Večina ljudi sprejme testiranje, kadar ga predlaga njihov zdravstveni delavec.
priložnostno testiranje (ponujanje testa pacientu, ki že opravlja venepunkcijo iz drugega razloga) se lahko izvede z relativno nizkimi stroški in je stroškovno učinkovita strategija.
ustvarite okolje, ki bo brez stigme in sodb, ter brez pravnih ovir za testiranje.
omogočite enostaven dostop za vse (upoštevajte urnike, lokacijo, vrstniško svetovanje, vključujoče okolje).
poskrbite, da je testiranje prostovoljno, zaupno in ne stigmatizira.
spodbujamo zdravstvene delavce, da svoje ustanove prijavijo na Evropski teden testiranja, kot način povečevanja ozaveščenosti in sporočanja, da je testiranje na voljo.2
Spomladanski Evropski teden testiranja letos poteka med 20. in 27. majem. več o iniciativi na povezavi https://www.testingweek.eu/about-european-testing-week/.