Nizozemec v remisiji 23 let po prenehanju zdravljenja s hivom

EATG poroča o moškemu, ki uspešno ohranja nezaznavni virus v krvi 23 let po prenehanju jemanja zdravil proti hivu . Čeprav v sebi še vedno nosi zaznavni latentni virus, kar pomeni, da ni ozdravljen, ta primer predstavlja dodatne dokaze o ključni vlogi majhnega virusnega rezervoarja ob začetku zdravljenja ter pomembnosti močnega odziva CD8 T-celic pri nadzoru po prenehanju zdravljenja. 

Antiretrovirusna terapija lahko sicer učinkovito zatira replikacijo hiva med trajanjem zdravljenja, vendar se hiv integrira v DNA človeških celic, kjer vzpostavlja trajen rezervoar, ki je neobčutljiv za antiretrovirusna zdravila in pogosto nezaznaven za imunski sistem. Ti provirusi v mirovanju ostanejo v imunskih celicah, vendar običajno začnejo proizvajati nove viruse, ko se zdravljenje prekine, zaradi česar je ozdravitev okužbe trenutno še nemogoča.

Pien van Paassen, doktorski študent Univerze v Amsterdamu je s sodelavci podrobno opisal primer moškega, ki je začel z antiretrovirusno terapijo med akutno okužbo, dva tedna po diagnozi okužbe s hivom. Kljub začetnem visokem virusnem bremenu je moški dosegel nezaznavni virus po sedmih mesecih zdravljenja. Po 26 mesecih je prenehal jemati zdravila po lastni želji, vendar se je strinjal s sodelovanjem v študiji, ki je vključevala temeljite teste, vključno z ultrazvočnimi testi za merjenje virusne obremenitve, preiskavami latentnega virusa v krvnih celicah, merjenjem CD4 in CD8 T-celic ter testiranje za hiv protitelesa. Moški je vzdrževal nezaznavno plazemsko virusno obremenitev, s kratkotrajnim “blipom” (povečanjem koncentracije v krvi) virusa sedem mesecev po prenehanju zdravljenja. Presenetljivo je, da so CD8 celice v moškem še vedno pokazale močne odzive proti proteinom hiva, zlasti proti gag proteinu, ki je bistven za sestavljanje novih virusnih delcev. 

Pomembno je poudariti, da moški ni ozdravljen, vendar je ta primer dolgotrajne remisije po prenehanju zdravljenja izjemno pomemben za raziskovalce. Razumevanje vzrokov in vzdrževanja močnih imunskih odzivov proti hiv lahko vodi do razvoja strategij za nadzorovanje hiva po prenehanju zdravljenja. Čeprav ostaja glavni cilj popolna odstanitev hiva iz telesa, ta primer odpira pot za raziskovanje funkcionalnih ozdravitev in prinaša upanje za boljše razumevanje terapevtskih pristopov pri obvladovanju hiva.