Mpox ostaja pereč javnozdravstveni problem

Mpox ostaja pereč javnozdravstveni problem

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je nedavno sporočila, da bodo opičje koze, ki so bile jeseni preimenovane v mpox, ostale resen problem za mednarodno javno zdravje. 

Dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor SZO, je na novinarski konferenci sporočil, da je  “Odbor za izredne razmere v zvezi s svetovnim izbruhom mpox” v svojem poročilu potrdil napredek pri zmanjševanju prenosa virusa in velik upad prijavljenih primerov. Vendar je izrazil tudi zaskrbljenost, da “nekatere države še vedno poročajo o vztrajnem pojavljanju bolezni”, medtem ko se v drugih državah več primerov verjetno ne poroča ali pa se jih ne poroča v celoti.

Odbor je v svojem poročilu izrazil tudi zaskrbljenost zaradi nizke precepljenosti, v nekaterih državah ostaja tudi pomanjkanje dostopa do cepiv in skrb ostaja zaradi morebitnega ponovnega pojava bolezni zaradi pričakovanih nadaljnjih družabnih dogodkov v skupnostih LGBTQ, ko se bo začelo toplejše vreme in bodo zabave bolje obiskane in druga množična srečanja, kot so parade ponosa ipd.

Mpox je infekcijska bolezen, ki jo povzroča virus opičjih koz – sorodnik povzročitelja črnih koz, vendar še zdaleč ni tako nevaren. Prenaša se z dihalnimi izločki bolnih živali, kontaktom s kužnimi izločki na koži/sluznicah, ugrizi, praskami in z uživanjem mesa divjih živali. Virus je bil prvič identificiran leta 1970 v Centralni Afriki in kasneje v Zahodni Afriki, kjer je endemičen. Črne koze so uspeli izkoreniniti z globalno kampanjo cepljenja leta 1977, kar je do zdaj edina infekcijska bolezen, pri kateri je to uspelo.

Mpox se redko pojavlja izven Afrike. Od lanskega izbruha pa se mpox pojavlja pri osebah, ki imajo več spolnih partnerjev, predvsem pri moških, ki imajo odnose z moškimi (MSM). Osebe so imele kožne spremembe in pri bližnjih kontaktih, kot so spolni odnosi, se je okužba prenesla s kože okužene osebe na drugo osebo.

Inkubacijska doba običajno traja od 6 do 13 dni, z razponom 5 do 21 dni. Sprva so v ospredju splošni simptomi z vročino, glavobolom, bolečinami v mišicah ter povečanimi in bolečimi bezgavkami. Po enem do treh dneh se pojavi značilni izpuščaj, ki je glavni razpoznavni klinični znak okužbe z mpox.

Pri lanskem izbruhu mpox je šlo za neznačilen potek, saj se izpuščaj večinoma najprej pojavi ano-genitalno in se nato lahko razširi na druge dele kože in po krvi v različne organe (npr. pljuča). Izpuščaj je podoben tistemu pri črnih kozah, vendar pri mpox ni tako nevaren.

Oseba postane kužna s pojavom simptomov in znakov bolezni (morda en dan prej) in kužnost traja do izginotja izpuščaja, kar je navadno okrog treh tednov. Zaenkrat ni dokazov o brezsimptomnih prenosih. 

Mpox je lahko hudo in življenjsko nevarno stanje pri osebah, ki živijo s hivom in imajo nizko število CD4 celic. Glede na svetovno serijo primerov, predstavljeno na 30. konferenci o retrovirusih in oportunističnih okužbah (CROI 2023), lahko mpox uvrstimo med oportunistične okužbe, ki opredeljujejo aids. V študiji je bilo ugotovljeno, da je bila pri osebah s številom CD4 pod 100 smrtnost 27-odstotna, pri osebah z višjim številom CD4 pa 7-odstotna. Ugotovitve poudarjajo pomen začetka in ohranjanja protiretrovirusnega zdravljenja, da bi preprečili hude posledice. Poleg tega je stopnja cepljenja proti mpox nizka, cepiva in protivirusno zdravljenje pa v številnih državah še vedno niso na voljo.

Vir:

https://www.aidsmap.com/news/feb-2023/mpox-monkeypox-can-be-very-severe-people-uncontrolled-hiv