Bakterijske spolno prenosljive okužbe se na globalni ravni v zadnjih dveh desetletjih vztrajno povečujejo. Letno se pojavi 357 milijonov novih primerov ozdravljivih spolno prenosljivih okužb pri ljudeh, starih od 15 do 49 let. Pogostost nekaterih virusnih spolno prenosljivih okužb je podobno visoka, pri čemer je ocenjenih 417 milijonov okuženih z virusom herpes simpeks tipa 2 in približno 291 milijonov žensk s humanim papiloma virusom (HPV). Pogostost teh okužb pa se razlikuje glede na regijo in spol. Sifilis v nosečnosti vsako leto povzroči več kot 300.000 fetalnih in neonatalnih smrti ter še dodatnih 215.000 dojenčkov z večjim tveganjem za prezgodnjo smrt. Rak materničnega vratu – okužba s HPV je odgovorna za ocenjenih 530.000 primerov raka materničnega vratu in 264.000 smrti zaradi raka materničnega vratu vsako leto. Spolno prenosljive okužbe, kot so sifilis, gonoreja in HPV, so pomemben razlog za neplodnost po vsem svetu. Prisotnost spolno prenosljivih okužb bistveno poveča tudi tveganje za pridobitev ali prenos okužbe s hivom, v nekaterih populacijah za dva- do trikrat.
Prisotnost bakterijskih spolno prenosljivih okužb pa se povečuje tudi v populaciji moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). Čeprav se je ta trend začel pred uvedbo predizpostavitvene zaščite za preprečevanje okužbe s hivom (PrEP) leta 2012, se je uporaba PrEP-a povezala z večanjem spolnih stikov in zmanjševanjem uporabe kondomov, kar je posledično pospešilo prenos bakterijskih spolno prenosljivih okužb, kot so gonoreja, sifilis in klamidija. Tudi podatki Legibitre za 2022 kažejo ta trend. Med uporabniki PrEP-a je incidenca gonoreje in sifilisa enkrat večja kot med populacijo, ki PrEP-a ne prejema. Tudi povprečno število spolnih partnerjev je v tej skupini večje.
Stroka zato vse bolj preučuje možnosti, s katerimi bi omejila prenos bakterijskih okužb. V zadnjih letih poglobljeno preučujejo idejo o uporabi doksiciklina kot zaščite proti bakterijskim spolno prenosljivim okužbam, zlasti pri osebah z višjim tveganjem za okužbo (osebe, ki uporabljajo PrEP, osebe z večjim številom spolnih partnerjev, osebe, ki pri (analnih) spolnih odnosih ne uporabljajo kondoma in pri osebah, ki so se v preteklosti že okužile s spolno prenosljivo bakterijo. Študije preučujejo možnost dveh strategij: doxyPrEP in doxyPEP.
DoxyPrEP vključuje preventivno jemanje doksiciklina (predizpostavitvena zaščita proti bakterijskim spolno prenosljivim okužbam), doxyPEP pa vključuje jemanje doksiciklina (poizpostavitvena zaščita od 24 do 72 ur po spolnem odnosu brez kondoma). Tako strategijo preprečevanja okužbe že poznamo s področja hiva.
Lani je bila na 24. mednarodni konferenci o aidsu predstavljena klinična študija, ki je raziskovala uporabo doxyPEP-a v skupini MSM in transspolnih žensk. Odprta randomizirana študija je vključevala 501 udeleženca z uporabo PrEP za preprečevanje okužbe s hivom ali pa živijo s hivom in so v preteklem letu imeli diagnosticirano okužbo gonoreje, klamidije ali sifilisa. Udeleženci študije so bili naključno razdeljeni v dve skupini. V eni skupini so udeleženci po spolnem odnosu brez kondoma v roku 72 ur prejeli 200 mg doksiciklina, v drugi skupini pa doksiciklina po spolnem odnosu brez kondoma niso prejeli. Vse udeležence so spremljali v trimesečnih intervalih, kjer so jih testirali na bakterijsko spolno prenosljive okužbe.
Med vsemi udeleženci (501), ki prejemajo PrEP, je bila bakterijska spolno prenosljiva okužba diagnosticirana v 10,7 % v skupini, ki je prejela doxyPrEP, in 31,9 % v skupini, ki doskiciklina ni prejela. V skupini udeležencev, ki živijo s hivom, je bila bakterijska spolno prenosljiva okužba diagnosticirana v 11,8 %, v skupini, ki je prejela doksiciklin, in v 30,5 % v skupini, ki doxyPrEP-a ni prejela. Uporaba doksiciklina je tudi z vidika stranskih učinkov relativno varna. V študiji je 1,5 % prejemnikov terapije poročalo o stranskih učinkih, najpogosteje gastrointestinalnih težavah. Klinična študija je torej potrdila, da je incidenca gonoreje, klamidije in sifilisa med prejemniki doksiciklina nižja za dve tretjini.
Strategije preprečevanja bakterijskih spolno prenosljivih okužb z uporabo doksiciklina pa niso brez tveganj. Glavno tveganje je, da lahko prispevajo k razvoju odpornosti na antibiotike. Odpornost pomeni, da antibiotiki, ki so nekoč učinkovito zdravili določene bakterijske okužbe, izgubijo svojo učinkovitost. Pri gonoreji, sifilisu in genitalni mikoplazmi doksiciklin ni primarni antibiotik, ki se uporablja za zdravljenje, vendar zaradi čedalje večje odpornosti bakterij, še zlasti gonoreje na antibiotike (nazadnje na antibiotik azitromicin), ostane malo alternativnih možnosti za zdravljenje. Drugače je v primeru klamidije, kjer je doksiciklin primarni antibiotik za zdravljenje, kar pomeni, da bi v primeru razvoja odpornosti okužbe s klamidijo postale zaskrbljujoče.
Dosedanje raziskave so tako pokazale, da je uporaba doksiciklina učinkovita zaščita pred bakterijskimi spolno prenosljivimi okužbami. Nadaljnje študije se bodo osredotočale tudi na morebitno povezavo med uporabo doxyPrEP-a in doxyPEP-a in večanjem odpornosti bakterij na ta antibiotik. Večina zavodov za javno zdravje sicer še ne podpira uporabe doksiciklina med prebivalci, se pa izvajajo obširnejše študije. Po besedah dr. Leandra Mene, vodje oddelka za preprečevanje spolno prenosljivih bolezni pri ameriškem Centru za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC), je agencija že začela postavljati temelje za morebitno uvedbo smernic uporabe doxyPEP.
V Sloveniji se doksiciklin uporablja za zdravljenje sistemskih bakterijskih infekcij, po podatkih NIJZ za leto 2020 je bilo zanj izdanih 12.500 receptov. Smernice gredo pogosto v smeri zmanjšanja uporabe antibiotikov in leta 2005 je bila imenovana Nacionalna komisija za smotrno rabo protimikrobnih zdravil, ki spremlja odpornost mikroorganizmov proti protimikrobnim zdravilom ter pripravlja smernice za rabo le-teh. Podatkov o uvedbi doksiciklina kot pred- in poizpostavitvene zaščite za bakterijske spolno prenosljive okužbe tako zaenkrat še ni.