Zdravljenje hiva je danes tako učinkovito, da količino virusa v krvi zmanjša na nezaznavno raven, a stigma o hivu še vedno vztraja. Poglobili se bomo v pet napačnih predstav o hiv in aidsu, ki vztrajajo, kljub napredku v zdravljenju, ki omogoča dolgo in izpolnjeno življenje.
Prvi mit je napačno prepričanje, da je hiv smrtna obsodba. S sodobnim načinom zdravljenja hiva večina oseb s hivom lahko živi dolgo, kakovostno življenje z minimalnimi stranskimi učinki. Uspešno zdravljenje hiva diagnozo postavlja v podoben okvir kot druge kronične bolezni, npr. diabetes.
Drugi mit predstavljajo zastarela prepričanja o načinih prenosa hiva, ki so se oblikovala v času epidemije v osemdesetih in devetdesetih letih. Kljub ozaveščevalnim kampanjam še marsikje ostaja napačno prepričanje, da se virus lahko prenaša s vsakdanjimi stiki, kot so poljubljanje ali skupna uporaba kopalnice.
Tretji mit je, da je hiv postal manj resna zdravstvena skrb, kar seveda le deloma drži. Kljub zmanjšanju števila novih okužb in zelo nizki smrtnosti v razvitih deželah še vedno obstajajo regije, kjer so cilji Združenih narodov za končanje epidemije aidsa do leta 2030 še vedno zelo oddaljeni.
Četrti in trdovratni mit je prepričanje, da je hiv omejen na populacijo gejevskih moških. Čeprav ti v zahodnem svetu nosijo pomemben del bremena okužb, se z virusom lahko okuži kdorkoli. Tveganje za okužbo je povezano z obnašanjem, ne pa spolno orientacijo. Evropski center za nadzor bolezni v poročilu o hivu v Evropi za leto 2023 sicer navaja heteroseksualni stik kot glavni način prenosa hiva v letu 2022, pri čemer je ta porast povezana z valom oseb, ki so bežali pred vojno v Ukrajini.
Peti mit se dotika ozkega pojmovanja spolnega zdravja, ki v ospredje postavlja testiranje na spolno prenosljive okužbe. Strokovnjaki poudarjajo, da je ključno razumeti spolno zdravje kot celostni koncept, ki poleg testiranja vključuje še izobraževanje, podporo in odprto komunikacijo. Hkrati je treba osredotočiti prizadevanja na boj proti stigmi in diskriminaciji, ki še vedno ovirata dostop do zdravstvene oskrbe. Ko ni dovolj virov in informacij, gre za začaran krog, ljudje pa pogosto razvijejo diskriminatorna stališča, ki niso koristna.