Zdravljenje hiva preprečuje njegovo razmnoževanje in s tem omeji poškodbe imunskega sistema. Osebe, ki zdravila jemljejo redno, so praktično zdrave.
Biti hiv pozitiven pomeni, da imate v svojem telesu hiv. Ne pomeni pa, da ste bolni, da imate aids ali da umirate.
Pri osebah s hivom, ki se ne zdravijo, virus počasi napada imunski sistem – obrambni mehanizem, ki vaše telo ščiti pred okužbami.
K sreči imamo uspešna zdravila, za zdravljenje hiva, ki hivu preprečujejo razmnoževanje in s tem omejijo poškodbe imunskega sistema, s tem pa so osebe, ki zdravila redno jemljejo, zdrave. Prav zaradi teh zdravil lahko večina ljudi, ki živijo s hivom, pričakuje, da bodo imeli običajno življenjsko dobo.
Zahvaljujoč zdravilom danes le redki v Sloveniji zbolijo za aidsom, pa tudi ti se običajno pozdravijo. Praviloma gre za tiste osebe, ki se testirajo zelo pozno, ponavadi leta po okužbi.
Aids in hiv nista eno in isto. Aids, ki je zadnja stopnja okužbe s hivom, se ponavadi razvije pri tistih dolgotrajno hiv-pozitivnih osebah, ki se ne zdravijo, njihov imunski sistem pa postane zelo šibek. Pri teh osebah obstaja tveganje za razvoj okužb in bolezni, ki bi jih zdrav imunski sistem lahko preprečil.
Hiv je kratica za virus človeške imunske pomanjkljivosti,
aids pa za sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti.
Zahvaljujoč zdravilom danes le redki v Sloveniji zbolijo za aidsom, pa tudi ti se običajno pozdravijo. Praviloma gre za tiste osebe, ki se testirajo zelo pozno, ponavadi leta po okužbi.
Takoj po diagnozi
V Sloveniji se osebe, ki živijo s hivom, zdravijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (infekcijska klinika). Razen v primerih, ko je zaradi bolezni potrebna hospitalizacija, se ljudje s hivom na kliniki zdravijo ambulantno – torej na kliniko prihajajo na kontrolne preglede. Zdravljenje hiva se prične takoj po diagnozi.
Za osebe z urejenim zdravstvenim zavarovanjem je zdravljenje hiva brezplačno. Tudi osebe, ki nimajo dopolnilnega zavarovanja, so upravičene do brezplačnega zdravljenja, razen pri nekaterih preiskavah, ki jih je potrebno doplačati.
Spremljanje zdravstvenega stanja
Po fizičnem videzu posamezne osebe ne moremo ugotoviti, ali ima hiv, niti kakšnega zdravja je. Krvni testi lahko pokažejo, kako hiv vpliva na vaše zdravje. Ne glede na to, ali ste na terapiji ali ne, je pomembno redno ponavljanje nekaterih testov.
- Prvi test: test CD4 celic, ki pokaže stanje vašega imunskega sistema. Visoko število CD4 celic pomeni, da je imunski sistem zdrav.
- Drugi test: test na virusno breme, s katerim merimo koncentracijo virusa v krvi. Če ste na protiretrovirusni terapiji, se s tem testom meri učinkovitost zdravil – nižje kot je virusno breme, bolje je.
Omenjena testa boste opravljali na rednih kontrolah na kliniki. Na osnovi njunih rezultatov se bosta z zdravnikom odločala o poteku zdravljenja.
Vpliv hiva na zdravje se preverja s testom celic CD4 celic in testom na virusno breme.
Kontrolni pregledi na infekcijski kliniki
Z rednimi kontrolni pregledi, v sklopu katerih boste opravili tudi test CD4 in test na virusno breme, bo vaš zdravnik specialist oziroma zdravnica specialistka spremljal oziroma spremljala vaše zdravstveno stanje. V začetnem obdobju po diagnozi bodo ti pregledi enkrat mesečno, kasneje pa na tri do štiri mesece.
Pri prvem pregledu po diagnozi vas bo zdravnik pregledal, vas povprašal o morebitnih drugih boleznih in alergijah in vas napotil na laboratorijske preiskave, s katerimi bo poleg virusnega bremena in koncentracije CD4 celic ugotovil delovanje ledvic in jeter, morebitne okužbe z virusoma hepatitisa B in C in nekaterimi drugimi okužbami. Ocenil bo stanje srčno-žilnega sistema ter socialne in psihološke okoliščine.
Obiski na kliniki bodo tudi priložnost, da se s svojim zdravnikom ali zdravnico pogovorite o vsem, kar vas o hivu in vašem zdravju zanima, ter z njim ustvarite dober odnos. Bistveno za uspeh zdravljenja je, da svojemu zdravniku infektologu oziroma zdravnici infektologinji ne prikrivate nobenih informacij, ki bi lahko vplivale na potek zdravljenja, na primer informacij o drugih zdravilih, ki jih jemljete, o zlorabi drog ali alkohola oziroma kakšnih drugih relevantnih podatkov o vašem življenjskem slogu.
Poleg zdravljenja lahko na kliniki dobite tudi podporo in nasvete za lažje in bolj zdravo življenje s hivom. Če ste pravkar izvedeli, da ste pozitivni, je povsem običajno, da ste vznemirjeni in zmedeni. Z zdravnikom ali zdravnico se lahko pogovorite tudi o svojih občutkih in možnostih strokovne pomoči in podpore, v kolikor bi ju potrebovali.
Če bi želeli dodatna pojasnila o hivu ali zdravljenju hiva, brez zadržkov vprašajte svojega zdravnika oziroma zdravnico.
Redni kontrolni pregledi
Vaše zdravstveno stanje bo na rednih kontrolnih pregledih spremljal zdravnik infektolog oziroma infektologinja.
Družinske zdravnice in zdravniki
Poleg zdravnika infektologa oziroma zdravnice infektologinje na kliniki bo imel pomembno vlogo pri ohranjanju vašega zdravja tudi vaš družinski zdravnik oziroma zdravnica. Z zdravljenjem hiva se sicer ne bo ukvarjal oziroma ukvarjala, imel oziroma imela pa bo pregled nad vašim splošnim zdravstvenim stanjem in morebitnimi težavami, ki niso povezane s hivom.
Družinski zdravniki imajo izkušnje s preprečevanjem in zdravljenjem različnih zdravstvenih stanj, tudi takšnih, s katerimi se pogosto soočajo osebe s hivom, še posebej pri staranju. Lahko vam pomagajo pri nadzorovani izgubi teže, prenehanju kajenja, zmanjševanju uporabe alkohola ali pri drugih spremembah vašega življenjskega sloga.
Skrb za zdravje pomeni več kot le jemanje zdravil. Z zdravim načinom življenja lahko preprečite ali omilite zdravstvene zaplete, povezane z dolgotrajnim življenjem s hivom. Preberite nekaj nasvetov za izboljšanje lastnega zdravja.
Zaupnost
Vaši zdravstveni podatki so v skladu z zakonom tajni, kar pomeni, da jih zdravstveni delavci oziroma delavke, ki so z njimi seznanjeni, ne smejo posredovati tretjim osebam ali institucijam.
Zdravljenje hiva
Zdravljenje hiva pomeni jemanje protiretrovirusnih zdravil enkrat do dvakrat dnevno. Zdravila virusu preprečujejo razmnoževanje in zmanjšajo njegovo količino v krvi:
- manjše virusno breme pomeni manj škode za vaš imunski sistem in manjšo možnost, da boste zboleli,
- manjše virusno breme v vaših telesnih tekočinah pomeni manjšo možnost, da hiv prenesete na drugo osebo.
Cilj zdravljenja je doseči nezaznavno virusno breme – torej minimalno količino virusa v krvi. Morate pa vedeti, da ta zdravila virusa iz vašega telesa ne bodo odstranila.
Zdravila
Protiretrovirusna zdravila (ARV) so razdeljena v več skupin, od katerih vsaka prepreči razmnoževanje virusa na določenem mestu njegovega razmnoževalnega kroga. S sočasnim učinkovanjem več vrst zdravil pa dosežemo, da se hiv v telesu ne razmnožuje.
Sodobna zdravila, ki jih imamo danes na voljo, so varna, učinkovita in prijazna za uporabo. Medtem ko je bilo nekoč potrebno vsak dan zaužiti ogromne količine tablet, terapija danes večinoma pomeni jemanje ene, redkeje dveh ali treh tablet dnevno, odvisno od predpisane kombinacije. To so:
- nenukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze,
- zaviralci proteaze,
- zaviralci integraze,
- zaviralci vstopanja v celice.
Seznam zdravil najdete tudi v »Nasvetniku za vsakdanjo rabo« za osebe s hiv.
Pričetek zdravljenja hiva
Vsaka oseba, pri kateri odkrijejo okužbo s hivom, prične z jemanjem zdravil proti hivu praviloma kmalu po diagnozi. Takojšen pričetek zdravljenja, ne glede na število CD4 celic, je smiseln, saj zavira propadanje imunskega sistema in znižuje tveganja za razvoj bolezni, obenem pa preprečuje prenos hiva na spolne partnerje.
Stranski učinki
Sodobna protiretrovirusna zdravila imajo manj stranskih učinkov kot tista, ki so jih uporabljali v preteklosti. Večina teh učinkov se pojavi v obdobju, ko se telo navaja na nova zdravila, in izzveni po nekaj tednih. Najbolj pogosti so slabost, driska in utrujenost. Resni, dolgotrajni stranski učinki so manj pogosti. Če vam kakšno zdravilo povzroča težave, ga zdravnik lahko zamenja.
Konsistentno jemanje zdravil
Protiretrovirusna zdravila dobro delujejo samo, če jih jemljemo na predpisan način. Takšnemu jemanju pravimo »adherenca«, kar pomeni jemanje zdravil:
- pravočasno,
- v predpisanih odmerkih in
- ob upoštevanju navodil o pravilnem jemanju zdravil (npr. s hrano).
Vaš zdravnik oziroma zdravnica ali farmacevt oziroma farmacevtka vam lahko pri tem svetuje, priporočljivo pa je, če vzpostavite rutino, ki vam bo pomagala, da boste zdravila jemali vsak dan ob istem času. Izberite uro, za katero veste, da boste zdravila lahko vzeli. Pri tem razmislite, kakšen je vaš način življenja – kako dolgo spite med tednom, kako dolgo med vikendi, kdaj delate in podobno. Za začetek si lahko na telefonu nastavite alarm, ki vas bo vsak dan spomnil, da je čas za jemanje zdravil, pomembno pa je, da odmerkov ne izpuščate in da jih jemljete vsak dan ob isti uri.
Če zdravila, ki jih je potrebno jemati v določenem časovnem okvirju, zaužijete z zamudo, se vsebnost teh zdravil v krvi zmanjša, kar lahko hiv izkoristi za razmnoževanje. To lahko posledično pripelje tudi do odpornosti virusa na zdravila.
Isto velja tudi za izpuščanje odmerkov, kar lahko povzroči, da zdravila ne bodo več delovala, saj bo virus nanje postal odporen – v tem primeru vam bodo morali zamenjati kombinacijo zdravil, kar pa ni dobro, saj kombinacije niso neomejene.