Zdravljenje

Zdravila hivu preprečujejo razmnoževanje in s tem omejijo poškodbe imunskega sistema. Osebe, ki zdravila redno jemljejo, so praktično zdrave.

Biti hiv pozitiven pomeni, da imaš v svojem telesu hiv. Ne pomeni pa, da si bolan, da imaš aids ali da umiraš.

Pri osebah s hivom, ki se ne zdravijo, virus počasi napada imunski sistem – obrambni mehanizem, ki tvoje telo ščiti pred okužbami.

K sreči imamo zdravila, ki hivu preprečujejo razmnoževanje in s tem omejijo poškodbe imunskega sistema, s tem pa so osebe, ki zdravila redno jemljejo, zdrave. Prav zaradi teh zdravil lahko večina ljudi, ki živijo s hivom, pričakuje, da bodo imeli običajno življenjsko dobo.

Zahvaljujoč zdravilom dandanes le redki v Sloveniji zbolijo za aidsom, pa tudi ti se običajno pozdravijo. Praviloma gre za tiste osebe, ki se testirajo zelo pozno, ponavadi leta po okužbi.

Aids in HIV nista eno in isto. Aids, ki je zadnja stopnja okužbe s hivom, se ponavadi razvije pri tistih dolgotrajno HIV-pozitivnih osebah, ki se ne zdravijo, njihov imunski sistem pa postane zelo šibek. Pri teh osebah obstaja tveganje za razvoj okužb in bolezni, ki bi jih zdrav imunski sistem lahko preprečil.

Zahvaljujoč zdravilom dandanes le redki v Sloveniji zbolijo za aidsom, pa tudi ti se običajno pozdravijo. Praviloma gre za tiste osebe, ki se testirajo zelo pozno, ponavadi leta po okužbi.

HIV je kratica za virus človeške imunske pomanjkljivosti,
aids pa za sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti.

Hiv in aids

Hiv pomeni virus humane imunske pomanjkljivosti, aids pa sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti.

Takoj po diagnozi

V Sloveniji se osebe, ki živijo s hivom, zdravijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (infekcijska klinika). Razen v primerih, ko je zaradi bolezni potrebna hospitalizacija, se ljudje s hivom na kliniki zdravijo ambulantno – z drugimi besedami, na kliniko prihajajo na kontrolne preglede.

Za osebe z urejenim zdravstvenim zavarovanjem je zdravljenje okužbe s HIV brezplačno. Tudi osebe, ki nimajo dopolnilnega zavarovanja, so upravičene do brezplačnega zdravljenja, razen pri nekaterih preiskavah, ki jih je potrebno doplačati.

 

Spremljanje zdravstvenega stanja

Na podlagi fizičnega videza posamezne osebe ne moremo ugotoviti, ali ima hiv niti kakšnega zdravja je. Krvni testi lahko pokažejo, kako hiv vpliva na tvoje zdravje. Ne glede na to, ali si na terapiji ali ne, je pomembno redno ponavljanje nekaterih testov:

  • prvi test: test CD4 celic, ki pokaže stanje tvojega imunskega sistema. Visoko število CD4 celic pomeni, da je imunski sistem zdrav.
  • drugi test: test na virusno breme, s katerim merimo koncentracijo virusa v krvi. Če si na protiretrovirusni terapiji, se s tem testom meri učinkovitost zdravil – nižje kot je virusno breme, tem bolje.

Omenjena testa boš opravljal na rednih kontrolah na kliniki. Na podlagi njunih rezultatov se bosta s tvojim zdravnikom odločala o poteku zdravljenja.

Vpliv hiva na zdravje

Vpliv hiva na zdravje se preverja s testom celic CD4 celic in testom na virusno breme.

Kontrolni pregledi na infekcijski kliniki

Z rednimi kontrolni pregledi, v okviru katerih boš opravili tudi test CD4 in test na virusno breme, bo tvoj zdravnik specialist/zdravnica specialistka spremljala tvoje zdravstveno stanje. Dokler se ne boš zdravil s protiretrovirusnimi zdravili, boš imel tak pregled na vsakih šest mesecev. Po začetku zdravljenja bodo ti pregledi enkrat mesečno, kasneje pa na tri do štiri mesece.

Pri prvem pregledu po diagnozi te bo zdravnik pregledal, te povprašal o morebitnih drugih boleznih in alergijah in te napotil na laboratorijske preiskave, s katerimi bo poleg virusnega bremena in koncentracije CD4 celic ugotovil delovanje ledvic in jeter, morebitne okužbe s hepatitisi A, B in C in drugimi spolno prenosljivimi okužbami in tuberkulozo. Ocenil bo stanje srčno-žilnega sistema ter socialne in psihološke okoliščine.

Obiski na kliniki bodo tudi priložnost, da se s tvojim zdravnikom ali zdravnico pogovoriš o vsem, kar te zanima o hivu in tvojem zdravju ter z njim ustvariš dober odnos. Bistveno za uspeh zdravljenja je, da svojemu zdravniku infektologu ne prikrivaš nobenih informacij, ki bi lahko vplivale na potek zdravljenja, na primer informacij o drugih zdravilih, ki jih jemlješ, o zlorabi drog ali alkohola oziroma katere koli druge podatke o tvojem življenjskem slogu.

Poleg zdravljenja lahko na kliniki dobiš tudi podporo in nasvete za lažje in bolj zdravo življenje s hivom. Če si ravnokar izvedel, da si pozitiven, je povsem običajno, da si vznemirjen in zmeden. Z zdravnikom se lahko pogovoriš tudi o svojih občutkih in možnostih strokovne pomoči in podpore, v kolikor bi ju potreboval.

Če bi želel dodatna pojasnila o hivu ali zdravljenju, brez zadržkov vprašaj svojega zdravnika.

Redni kontrolni pregledi

Tvoje zdravstveno stanje bo na rednih kontrolnih pregledih spremljal specialist ali specialistka infektologije.

Družinske zdravnice in zdravniki

Poleg zdravnika specialista oz. zdravnice specialistke na kliniki bo pomembno vlogo pri ohranjanju tvojega zdravja igral tudi tvoj družinski zdravnik oz. zdravnica. Z zdravljenjem hiva se sicer ne bo ukvarjal/-a, bo pa imel pregled nad tvojim splošnim zdravstvenim stanjem in kakršnimi koli težavami, ki niso povezane s hivom.

Družinski zdravniki imajo izkušnje pri preprečevanju in zdravljenju različnih zdravstvenih stanj, tudi takšnih, s katerimi se pogosto soočajo osebe s hivom, še posebej pri staranju. Lahko ti pomagajo pri nadzorovani izgubi teže, prenehanju kajenja, zmanjševanju uporabe alkohola ali pri drugih spremembah vašega življenjskega sloga.

Zaradi naštetega bi bilo dobro, če svoj hiv status razkriješ svojemu družinskemu zdravniku, saj bo tako bolje poznal tvoje stanje in lažje sprejemal nekatere odločitve, sploh pri predpisovanju zdravil. Nekaterih protiretrovirusnih zdravil namreč ne smeš jemati skupaj z ostalimi zdravili.

Zaupnost

Tvoji zdravstveni podatki so v skladu z zakonom tajni, kar pomeni, da jih zdravstveni delavci/delavke, ki so z njimi seznanjeni, ne smejo posredovati tretjim osebam ali institucijam. Tvoj hiv status na kartici zdravstvenega zavarovanja ni zabeležen, zato ga tvoj družinski zdravnik ne bo poznal, bi pa bilo, zaradi razlogov opisanih v »Družinskih zdravnikih«, to vsekakor priporočljivo. Tudi zato, ker boš od svojega izbranega zdravnika potreboval napotnico za obravnavo na Infekcijski kliniki.

Zdravljenje

Zdravljenje hiva pomeni jemanje protiretrovirusnih zdravil enkrat do dvakrat dnevno. Zdravila virusu preprečujejo razmnoževanje in zmanjšajo njegovo količino v krvi:
  • manjše virusno breme pomeni manj škode za tvoj imunski sistem in manjšo možnost, da boš zbolel.
  • manjše virusno breme v tvojih telesnih tekočinah pomeni manjšo možnost, da hiv preneseš na drugo osebo.

Zdravila

Protiretrovirusna zdravila (ARV) so razdeljena v več skupin, od katerih vsaka prepreči razmnoževanje virusa na določenem mestu njegovega razmnoževalnega kroga, s sočasnim učinkovanjem več vrst zdravil pa dosežemo, da se hiv v telesu ne razmnožuje.

Sodobna zdravila, ki jih imamo danes na voljo, so varna, učinkovita, predvsem pa bolj prijazna za uporabo, kot tista, ki so bila na voljo pred dvema desetletjema, torej takrat, ko se je začelo učinkovito zdravljenje okužbe s hivom. Medtem ko je bilo nekoč potrebno vsak dan zaužiti ogromne količine tablet, terapija dandanes pomeni uživanje dveh ali treh tablet dnevno, odvisno od predpisane kombinacije.

Skupine protiretrovirusnih zdravil za zdravljenje hiva

  • nukleozidni/nukleotidni zaviralci reverzne transkriptaze
  • nenukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze
  • zaviralci proteaze
  • zaviralci integraze
  • zaviralci vstopanja v celice

Stranski učinki

Sodobna protiretrovirusna zdravila imajo manj stranskih učinkov kot tista, ki so jih uporabljali v preteklosti. Večina teh učinkov se pojavi v obdobju, ko se telo navaja na nova zdravila, in izzveni po nekaj tednih. Najbolj pogosti so slabost, driska in utrujenost. Resni, dolgotrajni stranski učinki so manj pogosti. Če ti kakšno zdravilo povzroča težave, ti ga zdravnik lahko zamenja.

Ali naj jemljem zdravila?

Pri vsaki sebi, pri kateri odkrijejo okužbo s HIV, bo v kratkem potrebno pričeti z zdravljenjem. Vse bolj uveljavlja zelo zgoden pričetek zdravljenja, ne glede na število CD4 celic. Študija START (2015) je pokazala, da je zdravljenje smiselno, tudi če je koncentracija CD4 celic nad 500, saj zavira propadanje imunskega sistema in znižuje tveganja za razvoj bolezni ter prenos bolezni s spolnim odnosom na partnerja. Z zdravljenjem začni, ko boš čutil, da si nanj pripravljen. Vzemi si čas, razišči različne možnosti in se nato, po pogovoru s tvojim zdravnikom, odloči o pričetku terapije.

Pravočasno jemanje zdravil

Protiretrovirusna zdravila dobro delujejo samo, če jih jemlješ na predpisan način. Takšnemu jemanju pravimo »adherenca«, kar pomeni jemanje zdravil:

  • pravočasno,
  • v predpisanih odmerkih in
  • ob upoštevanju navodil o pravilnem jemanju zdravil (npr. s hrano).

Tvoj zdravnik/zdravnica ali farmacevt/farmacevtka ti lahko pri tem svetuje, priporočljivo pa je, če vzpostaviš rutino, ki ti bo pomagala, da boš zdravila jemal vsak dan ob istem času. Izberi uro, za katero veš, da boš zdravila lahko vzel. Pri tem razmisli, kakšen je tvoj način življenja – kako dolgo spiš med tednom, kako dolgo med vikendi, kdaj delaš in podobno. Za začetek si lahko na telefonu nastaviš alarm, ki te bo vsak dan spomnil, da je čas za jemanje zdravil, pomembno pa je, da odmerkov ne izpuščaš in da jih jemlješ vsak dan ob isti uri.

Če zdravila, ki jih je potrebno jemati v določenem časovnem okvirju, zaužiješ z zamudo, se vsebnost teh zdravil v krvi zmanjša, kar lahko hiv izkoristi za razmnoževanje, ki lahko posledično pripelje tudi do odpornosti virusa na zdravila.

Isto velja tudi za izpuščanje odmerkov, ki lahko povzroči, da zdravila ne bodo več delovala, saj bo virus nanje postal odporen – v tem primeru ti bodo morali zamenjati kombinacijo zdravil, kar pa ni dobro, saj kombinacije niso neomejene.

Zdravila jemlji pravočasno

Zdravila bodo učinkovala le, če jih jemlješ skladno z navodili zdravnika.