HPV oziroma humani papilomavirusi so zelo pogosti. Z njimi se v življenju sreča večina spolno aktivnih ljudi – ne glede na spol ali spolno usmerjenost.
Pri večini ljudi HPV ne povzroči težav in sčasoma izzveni sam. Če pa določeni visokorizični tipi HPV v telesu vztrajajo dalj časa, lahko po več letih povzročijo predrakave spremembe in raka.
Pri HPV imamo učinkovito možnost preventive: s cepljenjem lahko pomembno zmanjšamo tveganje za več vrst raka.
HPV ne povzroča samo raka materničnega vratu
Poznamo več kot 200 genotipov HPV. Nekateri lahko povzročajo genitalne bradavice, drugi pa so visokorizični oziroma onkogeni in so povezani z nastankom raka.
HPV lahko povzroči šest različnih vrst raka:
- raka materničnega vratu,
- raka zadnjika,
- raka penisa,
- raka nožnice,
- raka zunanjega spolovila,
- nekatere rake ustnega dela žrela.
HPV torej ni pomemben samo za osebe z materničnim vratom. Z virusom se lahko sreča praktično vsak spolno aktiven človek, bolezni, povezane s HPV, pa lahko prizadenejo ljudi različnih spolov.
V Sloveniji uporabljamo devetvalentno cepivo proti HPV, ki ščiti pred devetimi pomembnimi genotipi. Sedem jih je visokorizičnih in so povezani z nastankom različnih vrst raka, dva pa povzročata večino genitalnih bradavic.
Kako se HPV prenaša?
HPV se prenaša predvsem z neposrednim stikom kože in sluznic med intimnimi in spolnimi stiki. Za prenos ni nujno potreben penetrativen vaginalni ali analni spolni odnos. Do prenosa lahko pride tudi pri drugih intimnih stikih in oralnem seksu.
Kondomi in druge pregradne metode tveganje zmanjšajo, vendar pred HPV ne zaščitijo popolnoma, saj je virus lahko prisoten tudi na predelih kože, ki jih ne prekrivajo.7
Za stik s HPV je lahko dovolj že en spolni partner. Ker prisotnost HPV pogosto ne povzroča simptomov, večina ljudi niti ne ve, da se je z virusom srečala.
Pri večini imunski sistem HPV sčasoma obvlada. Večjo pozornost zahtevajo predvsem visokorizični tipi HPV, ki v telesu vztrajajo dalj časa. Takrat lahko postopoma nastanejo predrakave spremembe, iz katerih se lahko čez leta razvije rak.
Zakaj se je najbolje cepiti zgodaj?
Cepivo proti HPV je najučinkovitejše, če ga prejmemo pred prvo izpostavljenostjo tipom HPV, pred katerimi ščiti. Zato je cepljenje priporočeno že v mladostništvu.
Namen zgodnjega cepljenja ni predvidevanje, kdaj bo nekdo postal spolno aktiven, ampak vzpostavitev zaščite, še preden pride do morebitnega stika z virusom.
Cepljenje je lahko koristno tudi po začetku spolnega življenja. Če smo se že srečali z enim tipom HPV, to še ne pomeni, da smo bili izpostavljeni vsem tipom, pred katerimi ščiti cepivo.
Tudi manjše število spolnih partnerjev ne pomeni, da možnosti za HPV ni. Partner je bil lahko virusu izpostavljen že prej, ne da bi to vedel.
Ali cepljenje res preprečuje raka?
Cepiva proti HPV uporabljamo že skoraj dve desetletji. Danes zato nimamo več samo podatkov iz prvih kliničnih raziskav, ampak lahko spremljamo tudi dolgoročne učinke cepljenja v velikih populacijah.
Rezultati kažejo manj okužb s tipi HPV, ki jih pokriva cepivo, manj genitalnih bradavic in predrakavih sprememb ter – kar je najpomembneje – manj raka.
Velike populacijske raziskave iz držav z dolgoletnimi programi cepljenja kažejo, da se je pri osebah, cepljenih v zgodnjem mladostništvu, pojavnost raka materničnega vratu močno zmanjšala. Največji učinek je viden pri tistih, ki so bili cepljeni pred prvo izpostavljenostjo HPV.
Učinke opažamo tudi v Sloveniji. Pri cepljenih generacijah je bilo ugotovljenih manj predrakavih sprememb materničnega vratu kot pri necepljenih.
Pomembno pa je, da zaščite pred HPV ne povezujemo samo z rakom materničnega vratu. Cepljenje zmanjšuje tveganje za bolezni, povezane s HPV, tudi pri ljudeh, ki materničnega vratu nimajo.
Je cepivo proti HPV varno?
Cepiva proti HPV so dobro raziskana. Po svetu je bilo uporabljenih že več sto milijonov odmerkov, njihova varnost pa se spremlja tudi po začetku množične uporabe.
Najpogostejši neželeni učinki so blagi in kratkotrajni. Pojavijo se lahko bolečina, rdečina ali oteklina na mestu vboda, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah ali povišana telesna temperatura. Resne alergijske reakcije so zelo redke.
Tudi v Sloveniji neželene dogodke po cepljenju sistematično spremljamo. Do leta 2025 je bilo razdeljenih več kot 300.000 odmerkov cepiv proti HPV.
Pri spremljanju varnosti je pomembno razlikovati med dogodkom, ki se je zgodil po cepljenju, in neželenim učinkom, ki ga je cepljenje dejansko povzročilo. Časovna povezanost sama po sebi še ne pomeni vzročne povezanosti.
Dolgotrajno spremljanje za zdaj tudi ne kaže pomembnega upadanja zaščite, zaradi katerega bi bili potrebni rutinski poživitveni odmerki.
Rak materničnega vratu bi lahko postal zelo redek
Svetovna zdravstvena organizacija si je zastavila cilj, da bi rak materničnega vratu odpravili kot javnozdravstveni problem. To pomeni zmanjšanje pojavnosti pod štiri nove primere na 100.000 žensk.
Slovenija je temu cilju že blizu, k čemur pomembno prispeva državni presejalni program ZORA.
Za dolgoročen uspeh potrebujemo kombinacijo cepljenja proti HPV in kakovostnega presejanja. Cepljenje zmanjšuje možnost pridobitve najpomembnejših visokorizičnih tipov HPV, presejanje pa omogoča pravočasno odkrivanje sprememb, ki so že nastale.
Zato je sodelovanje v programu ZORA pomembno tudi za cepljene osebe z materničnim vratom.
V Sloveniji je precepljenost še vedno prenizka
Čeprav je cepljenje proti HPV mladim v Sloveniji dostopno brezplačno, je precepljenost še vedno nižja od zastavljenih ciljev.
Med slovenskimi regijami obstajajo precejšnje razlike, Slovenija pa kot celota še ne dosega precepljenosti nekaterih evropskih držav, kjer je proti HPV cepljena velika večina mladih.
Cepljenje je v Sloveniji brezplačno do 26. leta
Cepljenje proti HPV se v Sloveniji redno izvaja v 6. razredu osnovne šole. Če ste cepljenje takrat zamudili, to ne pomeni, da si zamudili priložnost za zaščito.
Cepljenje je v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja na voljo do dopolnjenega 26. leta starosti.c
Če se cepljenje začne pred 15. letom, sta praviloma potrebna dva odmerka, pri začetku cepljenja pri 15 letih ali pozneje pa trije.
Tudi po 26. letu je cepljenje lahko smiselno. Ker je odločitev takrat bolj individualna, se je o koristih cepljenja glede na svoje okoliščine priporočljivo pogovoriti z zdravstvenim strokovnjakom.
Zaščita pred HPV je del skrbi za spolno zdravje
Cepljenje proti HPV je eden od načinov skrbi za spolno zdravje.
Kondomi in druge pregradne metode zmanjšujejo tveganje za številne spolno prenosljive okužbe. Testiranje omogoča pravočasno odkrivanje hiva in drugih spolno prenosljivih okužb. Cepljenje pa nas lahko zaščiti pred HPV ter, kadar je priporočeno, tudi pred hepatitisoma A in B.
Za osebe z materničnim vratom je pomembna tudi redna udeležba v programu ZORA.
Preventiva tako ni en sam ukrep, ampak kombinacija različnih možnosti, s katerimi skrbimo zase in za svoje spolno zdravje.
HPV je pogost, rak pa ni neizogiben
Večina ljudi se bo v življenju srečala s HPV brez posledic. Pri nekaterih pa lahko visokorizični tipi HPV v telesu vztrajajo in čez leta povzročijo predrakave spremembe ali raka.
Danes imamo možnost, da velik del tega tveganja zmanjšamo.
Cepiva proti HPV niso več nova. Za nami so skoraj dve desetletji uporabe in več sto milijonov uporabljenih odmerkov. Podatki kažejo manj okužb s tipi HPV, ki jih pokriva cepivo, manj predrakavih sprememb in manj raka.
Cepljenje proti HPV zato ni samo zaščita pred virusom – je tudi zaščita pred več vrstami raka.