Na letošnji 20. evropski AIDS konferenci (EACS 2025) v Parizu so nizozemski raziskovalci predstavili dolgoletno študijo, ki je spremljala približno 500 starejših oseb s hivom in enako število podobnih oseb brez hiva. Namen študije je bil primerjati zdravstveno povezano kakovost življenja in pojavnost depresije pri obeh skupinah skozi obdobje osmih let.
Rezultati so pokazali, da so osebe s hivom dosledno poročale o nekoliko nižji kakovosti življenja kot njihovi hiv negativni vrstniki. Razlike so bile sicer statistično pomembne, a klinično nepomembne — v povprečju le eno do dve točki na 100-točkovni lestvici. Pomembno je tudi, da se kakovost življenja s staranjem ni bistveno poslabšala, ne glede na hiv status.
Povsem drugačna pa je bila slika pri simptomih depresije. Raziskovalci so ugotovili, da so osebe s hivom dosegale bistveno višje povprečne točke (22,4) kot osebe brez njega (16,4), kar nakazuje na prisotnost klinično pomembne depresije. Hiv pozitivni udeleženci so imeli kar 50 % večjo verjetnost za prisotnost simptomov depresije.
Vodja študije Kevin Moody je poudaril, da merjenje kakovosti življenja s standardnimi orodji morda ni dovolj za celovito razumevanje izkušenj ljudi s hivom danes, ko je večina dobro zdravljena. Poudaril je pomen ciljnega spremljanja duševnega zdravja, saj lahko hiv kljub dobremu fizičnemu zdravju prinaša dolgotrajno psihološko breme.
Glavno sporočilo študije je spodbudno: staranje s hivom ne pomeni nujno slabše kakovosti življenja, vendar pa je za ohranjanje celostnega zdravja pomembno, da se več pozornosti nameni duševnemu počutju in depresiji, ki pogosto ostaneta prezrta.
Vir: https://www.aidsmap.com/news/oct-2025/people-hiv-report-little-difference-quality-life-compared-matched-controls-more