Prvi del pregleda o staranju s hivom je izpostavil telesne bolezni, kot so bolezni srca, presnovne motnje in težave z ledvicami. Drugi del pa se posveča vplivu hiva na možgane, imunski sistem, kosti in splošno telesno moč.
Možgani in kognitivne spremembe
Osebe, ki živijo s hivom, imajo večje tveganje za kognitivni upad, težave s spominom in koncentracijo, tudi če je hiv povsem pod nadzorom. hiv in kronično vnetje lahko vplivata na strukturo možganov, kar se včasih kaže tudi v depresiji ali počasnejšem razmišljanju.
Zgodnje prepoznavanje in podpora duševnemu zdravju sta ključna – ne le za kakovost življenja, ampak tudi za redno jemanje zdravil.
Imunski sistem
S staranjem se imunski sistem naravno slabi, a pri osebah s hivom se to zgodi hitreje. To stanje imenujemo imunosenescenca. Telo proizvaja manj novih imunskih celic, odziv na cepiva je šibkejši, okužbe pa pogostejše. Zato je pomembno vzdrževati virusno supresijo in redno spremljati splošno zdravstveno stanje.
Kosti in krhkost
Osebe s hivom imajo pogosto nižjo kostno gostoto in večje tveganje za zlome. Vzrok so kronično vnetje in nekatera zdravila, predvsem tenofovir. Po 50. letu starosti se priporoča presejanje kostne gostote, poleg tega pa vadba z obremenitvijo, vnos kalcija in vitamina D ter prenehanje kajenja.
Staranje s hivom je povezano tudi s pogostejšo krhkostjo (frailty) – izgubo telesne moči in energije. Pomagajo telesna aktivnost, dobra prehrana, skrb za duševno zdravje in zmanjšanje števila zdravil, kjer je to mogoče.
Ključno sporočilo: Hiv ni več smrtna obsodba – a z daljšim življenjem prihaja potreba po celostni, staranju prilagojeni oskrbi, ki vključuje telesno, duševno in socialno zdravje.
Vir: Melissa Kerkelis, MD & MJ Kasten, MD. Aging in HIV: A Review of Common Comorbidities in People Living With HIV. Contagion, Summer 2025 Digital Edition, Volume 10, Issue 2.