Sifilis je spolno prenosljiva okužba, ki jo povzroča bakterija Treponema pallidum. Običajno jo najdemo na sluznici genitalij, zadnjika in ustne votline, lahko pa se razširi tudi na živčni sistem, srčno-žilni sistem in očesno veznico.
Načini prenosa
- Nezaščiten vaginalni, analni ali oralni spolni odnos.
- Preko poljubljanja.
- Neposredni stik z razjedami ali izpuščaji.
- Prenos z matere na otroka med nosečnostjo ali porodom.
Simptomi
Simptomi so pogosto blagi ali neznačilni. Okužba poteka v več fazah:
- primarna faza: povprečno 3 tedne po okužbi nastane neboleča razjeda na mestu okužbe (genitalije, anus, usta), ki se zaceli sama po 3 do 6 tednih;
- sekundarna faza: nekaj mesecev po okužbi se pojavijo izpuščaji po trupu, na dlaneh ali podplatih, povišana telesna temperatura, utrujenost, bolečine v mišicah, izpadanje las, otekle bezgavke. Ta faza lahko traja tudi do nekaj mesecev;
- latentna faza: brez simptomov, a bakterija ostaja prisotna. Ta faza lahko traja več let;
- terciarna faza: poškodbe notranjih organov (možgani, srce, jetra), nevrološke težave, demenca ali smrt.
Nezdravljen sifilis lahko povzroči resne zdravstvene zaplete, ki prizadenejo različne organe. Med najpogostejše zaplete sodijo poškodbe srca in ožilja, vnetje možganov in hrbtenjače (nevrosifilis), slepota, gluhost, duševne motnje ter poškodbe kosti in sklepov. V napredovalih fazah lahko sifilis vodi do trajnih telesnih okvar, nevroloških težav, demence in celo smrti.
Kako se zaščititi?
Za zaščito pred sifilisom so pomembni uporaba kondomov pri vseh vrstah spolnih odnosov, higiena spolnih igrač in redno testiranje. Kondomi sicer ne nudijo popolne zaščite, saj lahko do okužbe pride pri stiku z razjedami, ki niso zaščitene s kondomom, na primer pri poljubljanju.
Testiranje
Da bi bil krvni test zanesljiv, mora od morebitne okužbe preteči vsaj od 6 do 12 tednov. Na okužbo se lahko testiraš tudi na naših testiranjih. Naroči se na https://kajisces.si/testiranje/.
Zdravljenje
Sifilis zdravimo z antibiotiki. Pomembno je, da se okužena oseba vzdrži spolnih odnosov do konca zdravljenja in da se testirajo in po potrebi zdravijo tudi spolni partnerji, s čimer se prepreči ponovna okužba.
Protitelesa, ki nastanejo po okužbi, ostanejo doživljenjsko, a ne ščitijo pred ponovno okužbo.