Ob prvem decembru si na prsi pripnemo rdečo pentljo, ki je v času, ko je nastala,
simbolizirala sočutje z obolelimi z aidsom. Nekaj desetletij po tistih tragičnih časih
obstajajo učinkovita zdravila, ki osebam hivom omogočajo običajno in relativno zdravo
življenje. Razvoj teh zdravil je bil v marsičem zasluga oseb s hivom in aktivističnih iniciativ,
skratka – skupnosti. Skupnosti, ki sta jih hiv in aids ogrožala, so aktivno sodelovale pri
odgovoru na pandemijo; razvijale so preventivne programe, bile aktivne pri razvoju zdravil,
uvajale inovativne storitve, na primer testiranje na hiv izven zdravstvenih ustanov. Za
aktivno udeležbo v boju proti hivu in aidsu so imele enostaven razlog – borile so se za
preživetje ljudi.
Geslo letošnjega Svetovnega dneva aidsa je Naj skupnosti vodijo. Zahvaljujoč zdravilom
se je podoba hiva močno spremenila. Rdečo pentljo si pripne vse manj ljudi, hiv je že
zdavnaj izginil z naslovnic časopisov in zavesti večine ljudi, nizko je zdrsnil na dnevnem
redu odločevalcev, vlade in gospodarstvo pa za boj proti tej bolezni namenjajo vse manj
finančnih sredstev. Zato je zdaj morda bolj kot kadarkoli pomembno, da skupnosti, ki se
jih hiv najbolj tiče, še bolj aktivno stopijo v boj proti še vedno ne končani pandemiji.
Organizacije iz skupnosti najbolj poznajo potrebe svojih ljudi in imajo do njih najboljši
dostop. Temu načelu sledimo tudi na Legebitri, kjer s programom testiranja v skupnosti
vstopamo v petnajsto leto. Dejavnost, ki jo izvajamo skupaj z Inštitutom za mikrobiologijo
in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je eden najuspešnejših
programov presejalnega testiranja v državi in edini, ki se izvaja izven zdravstva, čeprav ob
močni podpori vrhunskih strokovnjakov medicinske stroke in s sofinanciranjem
Ministrstva za zdravje. Z začetkom letošnjega leta pa je Legebitra skupaj z društvom
Stigma, Slovensko filantropijo in Univerzo v Ljubljani in s sofinanciranjem Evropske
komisije pričela izvajati projekt Expand, ki testiranje v skupnosti širi na tri dodatne ciljne
skupine: migrante, osebe, ki uporabljajo drogo in osebe, ki se ukvarjajo s spolnim delom.
S tem bomo testiranje na hiv, virusne hepatitise in spolno prenosljive okužbe omogočili
posameznicam in posameznikom, ki se zaradi različnih razlogov – strahu, stigme, neznanja
doslej niso želeli testirati ali pa do testiranja niso imeli dostopa. S tem bodo testirani
posamezniki lahko poskrbeli za boljše lastno zdravje, odkrivanje in zdravljenje okužb pa
bosta imela pozitivne učinke tudi na preprečevanje širjenja bolezni v ciljnih skupinah in
med prebivalstvom na splošno. Program bomo izvajali v sodelovanju s predstavniki ciljnih
skupin in po letu dni priprav bomo v januarju 2024 pričeli s testiranjem. Tri partnerske
NVO bomo izvajale testiranje na 20 testirnih točkah po vsej državi. Pričetka testiranja se
veselimo in upamo, da bomo z njim pomembno pripomogle k omejevanju okužb s hivom,
hepatitisi in spolno prenosljivimi okužbami. Upamo pa tudi, da se bodo za našo razširjeno
testirno dejavnost našla sredstva tudi po izteku evropskega sofinanciranja, ki se bo
končalo s koncem leta 2025.
Da bi lahko končali pandemijo hiva in aidsa, je potrebno upoštevati naslednja sporočila
UNAIDS-a ( https://www.unaids.org/en/2023-world-aids-day):
Skupnosti morajo imeti vodilno vlogo pri pripravi načrtov in programov za hiv ter pri
njihovem oblikovanju, pripravi proračuna, izvajanju, spremljanju in vrednotenju. Naj pri
tem velja staro geslo aids aktivistov iz osemdesetih let – “Nič o nas brez nas.”
Delo skupnosti v boju proti hivu je potrebno v celoti in zanesljivo financirati ter jih
ustrezno podpirati. “Ne odpraviti aidsa je dražje kot ga odpraviti.”
Odpraviti je treba ovire za vodilne vloge skupnosti. Potrebno je spodbudno regulativno
okolje, ki bo olajšalo vlogo skupnosti pri zagotavljanju storitev v zvezi s hivom, zagotovilo
prostor za civilno družbo in zaščitilo človekove pravice vseh, tudi marginaliziranih
skupnosti, da se pospeši globalni odziv na hiv.