Žare: Prišla je jesen

Prišla je jesen, s katero pride tudi obdobje resnosti, vsaj pri meni. Vpisal sem se na izobraževanje, ki sem ga redno obiskoval. Naložil sem si veliko obveznosti in tako so minevali dnevi, dokler …

Začelo se je s pokašljevanjem, ki se ni in ni hotelo nehati. Očital sem si, da morda preveč kadim, zato sem poskušal omejiti kajenje. A kašelj je postajal vedno bolj pogost in nadležen. Šele čez kakšen mesec sem se spravil k osebnemu zdravniku, ki je v par sekundah strokovno ugotovil, da je to pač navadna angina in me hitro nagnal iz ordinacije z receptom za antibiotike.

Kljub temu se moje zdravje ni izboljšalo, nasprotno. Po slabem tednu sem se zbudil ves rdeč, kot zrel paradižnik, in moj fant me je prepričal, naj se vrnem k zdravniku, ker to pač ni normalno in zahtevam pojasnila ter pomoč.

Na srečo mojega osebnega zdravnika ni bilo. Sprejel me je nadomestni in me pod nujno napotil na infekcijsko kliniko zaradi alergijske reakcije na antibiotik. Tam sem dobil infuzijo in poslali so me domov. Pomirjen sem se odpravil spat.

V pričakovanju izboljšanja sem si že predstavljal, kako bom čez nekaj dni zdrav in bom spet lahko delal. Delati namreč nisem mogel, kar se je poznalo na prihrankih, ki so vztrajno kopneli. Toda zdravje mi je bilo prioriteta. Vendar je imelo telo drugačne načrte. Kmalu sem pričel zavračati vsako hrano, vsak požirek vode. V roku nekaj ur nisem mogel niti vstati iz postelje, tako me je moj partner kar pod prisilo peljal na infekcijsko kliniko.

Zdravnik, ki me je en dan prej sprejel na kliniki, je zviška pogledal moje telo, ki sicer ni bilo več rdeče ter najprej rekel, češ, saj ste zdaj čisto OK, kaj ste se sploh vrnili. V tistem trenutku sem skočil z mize in mu pobruhal celo ordinacijo, saj enostavno ni šlo drugače. Mogoče me je ravno zaradi tega pod nujno sprejel v bolnišnico. Še tisti večer so začeli s preiskavami, med drugim mi je zdravnik predlagal celo testiranje na hiv, na katerega niti pomisliti nisem hotel.

Zaradi vikenda sem na izvide moral počakati do naslednjega tedna, v negotovosti in strahu.

Nadaljevanje Žaretove izkušnje sledi v petek, 29. julija.

Žare s hivom živi že 11 let. Z nami deli svoje vzpone in padce ter izkušnje na poti življenja, po kateri uspešno stopa.

Komentiraj, povej svoje mnenje

Več vsebin z bloga

Vsi prispevki

Osebe s hivom so nekoč umirale mlade, danes z virusom živijo in se starajo.

LEGEBITRIN STROKOVNI POSVET LETOS NA TEMO »STARANJE S HIVOM – ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAREJŠIH OSEB, KI ŽIVIJO S HIVOM« predvsem za moški del te populacije, ki pa je prevladujoč, predvsem…
Preberi

Program strokovnega posveta Staranje s hivom
Preberi

Kdaj si se nazadnje testiral?

Si se testiral pred več kot pol leta? Potem je spet čas, da se ponovno testiraš na HIV, hepatitis B in C, sifilis in oralno ter analno gonorejo. Testiraj se…
Preberi