Seks in hiv

Diagnoza okužbe s hiv lahko na najrazličnejše načine vpliva na tvoj odnos do seksa.

Nekatere skrbi, da bi prenesli hiv na spolnega partnerja, ali pa se počutijo manj zaželene. In medtem ko se nekateri povsem odrečejo spolnosti, si je drugi želijo še več. Kot bi jim bil še pomembnejši občutek, da so zaželeni ali pa, da lahko imajo trenutke intime in užitka.

Uporaba kondomov je tudi sicer pomembna za tvoje zdravje, saj te bodo zaščitili pred drugimi spolno prenosljivimi okužbami. Nekatere okužbe, recimo s sifilisom ali hepatitisom C, je pri osebah s hivom težje zdraviti.

Večina ljudi s hivom ima spolne odnose in zveze

V primeru, ko je terapija učinkovita, je zelo malo verjetno, da bi hiv lahko prenesel na spolnega partnerja. Ob uporabi kondoma pa je prenos hiva na drugo osebo pri spolnem odnosu malo verjeten.

Če je en partner pozitiven, drugi pa negativen

Če je eden od vaju hiv pozitiven, drugi pa hiv negativen, morata paziti na zmanjševanje tveganja za prenos.

Naučita se, katere prakse pomenijo določeno tveganje, katere pa so varne. Pravilna in dosledna uporaba kondomov ščiti pred hivom, zato številni serodiskordantni pari (tj. pari, kjer imata partnerja različen hiv status) redno uporabljajo kondome.

Obstaja veliko takšnih parov, ki uživajo polno in aktivno spolno življenje, ne da bi se negativni partner okužil s hivom.

Načini prenosa

Analni in vaginalni spolni odnosi so najbolj pogosti načini prenosa hiva, tveganje pri ostalih vrstah seksa pa je precej nižje. Ob pravilni uporabi kondoma pri analnem ali vaginalnem seksu je možnost okužbe malo verjetna, saj kondomi preprečujejo telesnim tekočinam, ki vsebujejo hiv, prenos z ene na drugo osebo. Še večjo varnost zagotavlja uporaba kondomov z lubrikanti na vodni ali silikonski osnovi.

Če se zdraviš s protiretrovirusno terapijo in imaš nezaznavno virusno breme, je možnost prenosa hiva med seksom zelo majhna – zdravljenje namreč za 96% zniža tveganje za prenos.

Možnost prenosa hiva je majhna, ko:

• je tvoje virusno breme nezaznavno že nekaj časa,
• dosledno jemlješ protiretrovirusna zdravila,
• nimaš nobenih ostalih spolno prenosljivih okužb
• tvoj partner nima nobenih spolno prenosljivih okužb.

Virusno breme

Virusno breme pomeni koncentracijo virusa hiv v krvi, izraženo s številom kopij v mililitru krvi in je lahko pomembnejši dejavnik od (ne)uporabe kondomov pri tveganju za prenos hiva.

Od virusnega bremena je odvisna »kužnost« telesnih tekočin.  Najvišje breme imajo osebe s svežo okužbo – tudi do 40 milijonov kopij na mililiter krvi. Za primerjavo – oseba, ki je na terapiji, ki ima nezaznavno virusno breme ima manj kot 50 kopij na mililiter krvi.

Ko je virusno breme zelo visoko, se lahko poveča tveganje pri tistih praksah, za katere sicer velja, da predstavljajo nizko tveganje, na primer oralni seks.

To spremeni naš ukoreninjen pogled na tveganja in varnost. Tako je lahko seks brez kondoma (pri osebi z nezaznavnim virusnim bremenom) manj tvegan kot pa receptivni oralni seks (z osebo, ki se je nedavno okužila).

Nezaznavno virusno breme ne pomeni, da je prenos virusa absolutno nemogoč, vendar je tveganje načeloma skoraj nično. Vseeno pa je bolje pri seksu uporabljati kondome, s katerimi zaščitimo svojega partnerja in sebe.

Kljub nizkemu virusnemu bremenu je smiselna dosledna uporaba kondomov. Z njimi zaščitimo sebe in partnerja.

Ko sta pozitivna oba partnerja: kaj pa ponovna okužba?

Številne hiv pozitivne osebe imajo spolne partnerje, ki so tudi sami pozitivni. Če sta oba partnerja pozitivna, je strah pred hivom odveč. V tem, da je nekdo hiv pozitiven, je le malo prednosti, ta pa je ena izmed njih.

Hiv pozitivne osebe pa niso imune pred ponovno okužbo s hivom. To je lahko problematično, če se ponovno okužijo s sevom virusa, ki je odporen na katero od zdravil za hiv.

Ni znano, kakšna je pogostost ponovnih okužb pri osebah s hiv. Tveganje je verjetno vsaj tako nizko kot tveganje za okužbo pri hiv negativnih osebah. Višje je, če ima eden od partnerjev zaznavno virusno breme in bistveno manjše pri tistih osebah, ki se uspešno zdravijo.

Če pride do ponovne okužbe, bodo posledice za tvoje zdravje odvisne predvsem od morebitne odpornosti drugega seva virusa na katero od zdravil. Da je prišlo do ponovne okužbe, vemo predvsem takrat, ko zdravljenje s protiretrovirusnimi zdravili ni več učinkovito. Zato je pomembno tudi poznavanje tvojega in partnerjevega dosedanjega zdravljenja.

Če noben od vaju nima na zdravila odpornega virusa, ali pa če je odpornost na zdravila pri obeh enaka, ni verjetno, da bi vama seks brez kondoma povzročil kakšne težave (razen morebitnih drugih spolno prenosljivih okužb).

Če pa ima kateri od partnerjev odporen virus, ga lahko prenese na drugega, še posebej če ima zaznavno virusno breme. Ponovna okužba z odpornim virusom pa lahko pomeni manj uspešno zdravljenje v prihodnosti.

Ponovna okužba z odpornim sevom virusa hiv lahko pomeni manj uspešno zdravljenje v prihodnosti.

PEP ali postekspozicijska profilaksa

Če te skrbi, da si nekoga nehote izpostavil hivu (na primer če nisi uporabil kondoma ali pa je le-ta počil), je tej osebi na voljo PEP – postekspozicijska profilaksa oziroma zaščitno protiretrovirusno zdravljenje po morebitni izpostavitvi hivu.

Z zdravljenjem je potrebno pričeti čimprej po tveganem odnosu, najbolje štiri ure in ne več kot 72 ur kasneje, traja pa štiri tedne. PEP lahko prepreči okužbo, vendar ni stoodstotno učinkovit, pa tudi zdravniki ga predpišejo zgolj v izjemnih primerih. Predpišejo ga v primeru nezaščitenega analnega spolnega odnosa in v primeru izliva sperme v usta ali oko, če je znano, da je insertivni partner hiv pozitiven oziroma obstaja verjetnost, da je. Če je insertivni partner hiv pozitiven in ima nezaznavno virusno breme, se PEP v skladu s smernicami ne predpiše.