Čeprav je zdravljenje hiva danes izjemno učinkovito in virus pri uspešnem zdravljenju postane nezaznaven – in s tem tudi neprenosljiv – številni miti in stigma o hivu še vedno vztrajajo. To vpliva na življenja ljudi, ki živijo s hivom, pa tudi na splošno razumevanje javnosti o tej kronični, a obvladljivi okužbi.
V nadaljevanju razbijamo pet najpogostejših napačnih predstav o hivu in aidsu.
1. mit: Hiv je smrtna obsodba
To prepričanje je zastarelo. Z današnjim zdravljenjem lahko osebe, ki živijo s hivom, živijo dolgo, zdravo in kakovostno življenje z minimalnimi stranskimi učinki. Hiv danes obravnavamo podobno kot druge kronične bolezni, kot je diabetes.
2. mit: Hiv se prenaša s poljubljanjem ali skupno uporabo kopalnice
Virus hiv se ne prenaša z vsakdanjimi stiki – ne s poljubljanjem, objemanjem, dotikanjem ali uporabo istih predmetov. Prenaša se predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi ter z deljenjem igel pri uživanju drog.
3. mit: Hiv ni več resna zdravstvena skrb
Res je, da so zaradi sodobnega zdravljenja okužbe in smrtnost v mnogih državah močno upadle. A epidemija še ni končana. Mnoge regije po svetu, predvsem izven Evrope, so še daleč od ciljev Združenih narodov za zaustavitev širjenja aidsa do leta 2030.
4. mit: Hiv zadeva samo gejevske moške
Gre za škodljiv stereotip. Hiv ne izbira – z njim se lahko okuži kdorkoli, ne glede na spolno usmerjenost. Ključno je tvegano vedenje, ne identiteta. V Evropi je bil leta 2022 najpogostejši način prenosa hiv heteroseksualni stik – deloma zaradi povečanega števila beguncev in begunk iz Ukrajine.
5. mit: Spolno zdravje pomeni zgolj testiranje
Testiranje je ključen del spolnega zdravja, a ni edini. Spolno zdravje vključuje tudi informiranje, svetovanje, podporo in odprto komunikacijo. Pomembno je tudi zmanjševanje stigme in diskriminacije, saj ti ovirata dostop do zdravstvenih storitev.
Zakaj je pomembno govoriti o teh mitih?
Razbijanje mitov in ozaveščanje prispevata k boljšemu razumevanju, zmanjšanju stigme in večji podpori za osebe, ki živijo s hivom. Le s celostnim pristopom – ki vključuje znanje, sočutje in vključevanje – lahko ustvarimo družbo, v kateri bo spolno zdravje resnično dostopno vsem.